Jezusov vhod v Jeruzalem, koptska ikona

Praznovanje cvetne nedelje je priložnost, ko Kristusovo kraljevsko dostojanstvo za vsakega kristjana še naprej predstavlja znamenje protislovja. To, da sprejmemo blagoslovljeno palmo (zelenje) in vzklikamo hozana je lahko nekaj, kar živimo s površno religiozno držo. Zadovoljimo se s tem, da vsako leto ponovimo zunanji obred Kristusovega vstopa v Jeruzalem, ne da bi se ob tem z vero pridružili njegovemu gospostvu in vedno bolj želeli vstopiti v njegovo Kraljestvo. Himne nam nudijo protitelesa zoper tveganje, da bi to postalo prazen ritualizem in vabijo verne, da se v izpovedi vere poistovetijo z Jeruzalemskimi otroki in obnovijo prisego zvestobe, ki so jo pri krstu izrekli Kristusu:

Da bi potrdili vero v skupno vstajenje, (…) tako kot otroci prinašamo znamenja zmage in vpijemo k tebi, zmagovalec nad smrtjo: Hozana! (…) Skupaj s teboj smo bili pri krstu pokopani, (…) po tvojem vstajenju smo postali vredni nesmrtnega življenja in pojoč vzklikamo: Hozana na višavah. (…) Z vejami duhovnih palm, z očiščeno dušo, kot otroci z vero poveličujemo Kristusa, ko glasno vzklikamo Najvišjemu: Blagoslovljen!

V tem prazniku kralja Mesija, je povišanje napoved njegove žrtve, palme pa so znamenje vere v zmago Kristusa nad kraljestvom Satana, pa tudi pripravljenosti krščenih, da se bojujejo z zatajevanjem ostankov starega človeka, ki še vedno živi v njih, tako da živijo kraljevsko pot askeze:

Naredi nas za zmagovalce nad nerazumnimi strastmi in za vredne, da bi videli tvojo sijajno zmago.
                                                                        Marco Busca (La settimana santa)

Spev v pozdrav Kristusu kralju na cvetno nedeljo:
https://www.youtube.com/watch?v=RfoL7hLL3zo