![\"Simone_Gionima-Portreta_Jakoba_Schella_pl_Schellenburga-in-Ane_Katarine_1705](\"http:\/\/zupnija-lj-sv-trojica.rkc.si\/wp-content\/uploads\/Simone_Gionima-Portreta_Jakoba_Schella_pl_Schellenburga-in-Ane_Katarine_1705-foto-Andrej_Furlan_UIFS.jpg\")
<\/p>\nPrve ur\u0161ulinke so pri\u0161le v Ljubljano iz Gorice leta 1702 na pobudo velikega dobrotnika, bogatega trgovca in kasnej\u0161ega ustanovitelja samostana Jakoba Schella pl. Schellenburga (umrl 1. februarja 1715) in njegove \u017eene Ane Katarine roj. Hofst\u00e4tter (umrla 26. januarja 1732). Na tedanji Dunajski cesti so ur\u0161ulinke ustanovile prvo javno \u0161olo za dekleta v Ljubljani, stanovale pa so na sedanjem Mestnem trgu 6. Za novi samostan je bilo kupljeno zemlji\u0161\u010de, ki je obsegalo Auerspergov, Eggenbergov in Fabijan\u010di\u010dev vrt ter tako imenovano plesi\u0161\u010de. Zemlji\u0161\u010de so dobile v last leta 1707 in 1710, samostan pa je bil zgrajen v letih 1713 \u2013 1717.<\/p>\n
<\/p>\n
Simone Gionima: Portreta Jakoba Schella pl. Schellenburga in njegove \u017eene Ane Katarine, rojene Hofst\u00e4tter
\niz leta 1705 (foto: Andrej Furlan UIFS)<\/p>\n
26. julija 1718 so polo\u017eili temeljni kamen za sedanjo cerkev sv. Trojice. Blagoslovil ga je takoj drugi dan po umestitvi \u0161kof Jakob Viljem grof Leslie. Na temeljnem kamnu so bila vklesana imena pape\u017ea Klemena XII., cesarja Karla VI., \u0161kofa Leslieja, de\u017eelnega glavarja Ga\u0161perja grofa Kobenzla, prednice m. Rozalije Lanthieri in ustanoviteljev samostana Jakoba pl. Schellenburga in njegove \u017eene Ane Katarine.
\nKdo je naredil na\u010drt za cerkev, ni znano. Zidavo pa je vodil stavbni oddelek dru\u017ebe Academia operosorum. Z dovoljenjem pristojnih oblasti so ur\u0161ulinke smele uporabljati rezane kamne \u017ee razpadajo\u010de utrdbe pred vicedomskimi vrati na vogalu sedanjega rektorata Univerze v Ljubljani. Zanje naj bi mestu pla\u010dale 4000 goldinarjev. Po posredovanju takratnega generalnega vikarja Jakoba Schillinga so to vsoto zni\u017eali za polovico, kar so sestre tudi pla\u010dale. Cerkev so za\u010deli graditi leta 1719. Velika ovira pri gradnji pa je bila podtalnica. Zaradi nje so morali kot opornike zabiti v tla mo\u010dne hrastove hlode. Leta 1722 je bila dograjena streha, naslednje leto kupola, nato \u0161e zvonik. Prve zvonove so v zvonik obesili 10. julija 1736. Prva dva je darovala ustanoviteljica in sta bila ulita leta 1736, tretjega je daroval ustanovitelj, \u010detrtega pa so kupile sestre leta 1761 ali 1791 (letnica na zvonu ni jasna). Prvi je tehtal 400 kg in je bil ugla\u0161en na ton a, drugi 270 kg na ton c, tretji 180 kg na ton d in \u010detrti 110 kg na ton g. Prve tri je ulil Ga\u0161per Franchi v Ljubljani, \u010detrtega pa Janez Jakob Samassa, prav tako v Ljubljani. 3. in 4. avgusta leta 1917 so jih sneli na zahtevo cesarskega ministrstva, da bi jih uporabili v vojne namene. V uporabo so pustili le tretjega. 24. marca 1924 je cerkev dobila dva nova zvonova, ki jih je daroval Jean Pollak. Prvi je tehtal 395 kg in je bil ugla\u0161en na ton a, drugi pa 265 kg na ton c. Oba je ulil Albert Samassa v Ljubljani. 25. marca ju je blagoslovil \u0161kof dr. Anton Bonaventura Jegli\u010d. Ker se pa nova zvonova nista ujemala s starim, je Jean Pollak dal uliti nov zvon, ki je tehtal 168 kg in je bil ugla\u0161en na ton d. 10. aprila istega leta ga je blagoslovil dr. Mihael Opeka. \u0160e danes so v rabi ti trije zvonovi.<\/p>\n
Leta 1726 je bila cerkev toliko dozidana, da jo je lahko 18. oktobra blagoslovil generalni vikar Jakob Schilling. Prvo ma\u0161o so v cerkvi darovali v nedeljo, 20. oktobra istega leta. Tedanji spiritual Miha Mol je prenesel Sv. Re\u0161nje Telo iz stare kapele v novo cerkev. Istega dne popoldan so bile v cerkvi slovesne ve\u010dernice z litanijami in blagoslovom. Na praznik sv. Ur\u0161ule, zavetnice ur\u0161ulinskega reda, je generalni vikar Jakob Schilling daroval slovesno ma\u0161o. Pridigal je fran\u010di\u0161kan p. Bernard \u0160ajn, ki je v nagovoru v lepi sloven\u0161\u010dini pojasnil pomen slovesnega dne. Istega dne je v cerkvi\u00a0 ma\u0161eval tudi stolni pro\u0161t Maksimilijan grof Dietrichstein. Prevzvi\u0161eni \u0161kof Viljem Jakob grof Leslie je materi prednici sporo\u010dil, da zaradi hude bolezni ne more imeti slovesne ma\u0161e, bo pa sv. Ur\u0161ulo v novi cerkvi po\u010dastil s tiho ma\u0161o. To je bila zadnja ma\u0161a, ki jo je \u0161kof javno daroval. Slavje so sklenili z zahvalno pesmijo. Pri popoldanski ma\u0161i so v cerkvi ustanovili bratov\u0161\u010dino sv. Ur\u0161ule. Kot prvi \u010dlan se je vpisal prevzvi\u0161eni gospod in \u0161kof Jakob Viljem grof Leslie.<\/p>\n
Glavnega oltarja cerkev takrat \u0161e ni imela. Gospa Schellenburg se je ponudila, da ga da napraviti in je zanj darovala 6000 goldinarjev. Delo je prevzel sloviti italijanski kipar in arhitekt Francesco Robba. V pogodbi na\u0161teva vrste marmorja, iz katerega bo zgradil oltar in izklesal zanj razli\u010dne kipe. Obljubi, da bo delo dokon\u010dal v treh letih, vendar pa je delo trajalo ve\u010d kot deset let. Oltar so posvetili 20. oktobra 1744 in naslednjega dne se je na njem darovala prva ma\u0161a. Skupni stro\u0161ki za veliki oltar so zna\u0161ali 11136 goldinarjev in 39 krajcarjev.<\/p>\n
![\"Attems\"](\"http:\/\/zupnija-lj-sv-trojica.rkc.si\/wp-content\/uploads\/Attems.jpg\")
<\/p>\n
grof Ernest Amadej Toma\u017e Attems<\/p>\n
\u0160ele po 21 letih je bila cerkev dograjena. 17. julija 1747 jo je slovesno posvetil tedanji ljubljanski \u0161kof Ernest Amand grof Attems in isto\u010dasno razglasil oltar Marije Kraljice Miru za privilegiran. Ta oltar ima posebno zgodovino. O\u010de dveh redovnic, ki sta bili doma iz M\u00fchldorfa na Bavarskem, je leta 1738 podaril samostanu sliko Matere bo\u017eje, ki so jo \u010dastili v tamkaj\u0161nji romarski cerkvi. Sestre so to podobo Matere bo\u017eje zelo \u010dastile in jo postavile v cerkvi na enega od stranskih oltarjev, ki je bil posve\u010den Mariji. Dale so ji ime Kraljica miru. Ljubljan\u010dani so jo tako vzljubili, da so jo mno\u017ei\u010dno hodili prosit pomo\u010di. Kmalu se je raz\u0161iril glas, da Kraljica miru pomaga vsakemu, ki se z vero in zaupanjem obra\u010da nanjo po pomo\u010d. Pozneje so ustanovili celo bratov\u0161\u010dino na \u010dast Kraljici miru. Za \u010dasa cesarja Jo\u017eefa II. sta bili ukinjeni obe bratov\u0161\u010dini sv. Ur\u0161ule in na \u010dast Kraljice miru. \u017dupnija je bila ustanovljena 19. marca 1966, ukinjena pa 31. decembra 2019.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Prve ur\u0161ulinke so pri\u0161le v Ljubljano iz Gorice leta 1702 na pobudo velikega dobrotnika, bogatega trgovca in kasnej\u0161ega ustanovitelja samostana Jakoba Schella pl. Schellenburga (umrl 1. februarja 1715) in njegove \u017eene Ane Katarine roj. Hofst\u00e4tter (umrla 26. januarja 1732). Na tedanji Dunajski cesti so ur\u0161ulinke ustanovile prvo javno \u0161olo za dekleta v Ljubljani, stanovale pa […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"http:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/195"}],"collection":[{"href":"http:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"http:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"http:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=195"}],"version-history":[{"count":12,"href":"http:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/195\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2939,"href":"http:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/195\/revisions\/2939"}],"wp:attachment":[{"href":"http:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=195"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nLeta 1758 je cerkev dobila \u0161e bakren pozla\u010den tabernakelj, ki je stal 2670 goldinarjev, leta 1763 pa orgle, ki jih je izdelal Franc Ksaver Crisman (Kri\u017eman) in so stale 2000 goldinarjev. Te orgle so slu\u017eile do leta 1891. Potem so jih prodali v Tunjice za 450 goldinarjev. Nove orgle je \u0161e istega leta naredil orglarski mojster Franc Gor\u0161i\u010d. Na\u010drt zanje je naredil profesor bogoslovja Jo\u017eef Smrekar. Mojster jih je postavljal skoraj osem tednov. Imajo tri manuale s 33 pojo\u010dimi registri in so stale 7000 goldinarjev. Pri ma\u0161i so prvi\u010d zapele na god sv. Ur\u0161ule, 21. oktobra 1891. Naslednjo nedeljo jih je pri slovesni ma\u0161i blagoslovil \u0161kof dr. Jakob Missia. Slavnostne govore ob tej prilo\u017enosti so imeli zjutraj p. Angelik, ob 9h<\/sup> p. Hugolin Sattner, oba fran\u010di\u0161kana in priznana glasbenika, popoldne pa \u0161e p. Loinger S. J.<\/p>\n