{"id":201,"date":"2016-01-03T06:34:32","date_gmt":"2016-01-03T05:34:32","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-lj-sv-trojica.rkc.si\/prenos\/?page_id=201"},"modified":"2016-03-17T17:02:23","modified_gmt":"2016-03-17T16:02:23","slug":"predstavitev-ursulinske-cerkve","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/?page_id=201","title":{"rendered":"PREDSTAVITEV UR\u0160ULINSKE CERKVE"},"content":{"rendered":"

BARO\u010cNA UMETNINA<\/span><\/h1>\n

Arhitekt Jo\u017ee Ple\u010dnik je pisal 31. marca 1930 z Dunaja prednici ur\u0161ulinskega samostana m. Elizabeti Krem\u017ear: \u00bbVa\u0161a cerkev \u0161teje zame med najlep\u0161e prostore, katere sploh poznam. Je v Ljubljani ena najlep\u0161ih arhitektur. Zunanj\u0161\u010dina prav ni\u010d ne zaostaja za notranj\u0161\u010dino. Ne vem, kje blizu je \u0161e katera stvar tako \u0161iroko razpeta in navdu\u0161ena, kot je Va\u0161a. Va\u0161a cerkev, Kongresni trg in grad, ali ni to ena sama pesem, v katero zvene \u0161e glasovi klasi\u010dne Emone.\u00ab Prof. Stele pa v spodaj navedeni knji\u017eici imenuje cerkev \u00bbnajlep\u0161o arhitektonsko umetnino Ljubljane, stavbo, ki ne odseva samo po zunanjih oblikah duha klasi\u010dne antike, ampak se je tako reko\u010d porodila iz duha velikopotezne preteklosti svoje okolice, stavbo, ki nam jo je pieteta lastnikov ohranila res kot nepokvarjen in nepo\u0161kodovan spomenik dobe njenega nastanka.\u00ab (oba citata sta iz knji\u017eice dr. F. Stele: Ur\u0161ulinska cerkev \u2013 biser ljubljanske arhitekture, Ljubljana, 1930).<\/p>\n

PRO\u010cELJE<\/strong><\/span><\/h2>\n

\"Pro\u010deljePro\u010delje je grajeno v slogu 18. stoletja. Osnovni element je ogromno, po obliki velikopotezno, a vendar preprosto stebri\u0161\u010de. Gre za \u0161est mogo\u010dnih polstebrov, ki stojijo na visokih mnogokotnih kamnitih podstavkih. Med polstebri so razporejena po tri pravokotna ne preve\u010d velika okna, razen med \u010detrtim in petim polstebrom nad glavnim vhodom pa sta v dveh vrstah po dve okni. Drugi element, ki daje pro\u010delju zna\u010dilno posebnost, je njegov zaklju\u010dek. Pro\u010delje se namre\u010d zaklju\u010duje v treh za barok nenavadnih \u0161ilastih lokih, ki pa so kljub temu vklenjeni v enoten okvirni oklep. V osrednji lok, ki je nekoliko ve\u010dji od stranskih dveh, je bila leta 1890 vgrajena ura. Posebnost pro\u010delja je tudi ta, da je v celoti zami\u0161ljeno kot poseben, arhitektonsko od ostale stavbe lo\u010den koncept, ki pa po velikosti odgovarja preddverju v notranjosti cerkve.<\/p>\n

NOTRANJ\u0160\u010cINA<\/strong><\/h2>\n

Arhitektonska misel v notranj\u0161\u010dini je dosledno izvedena. Notranj\u0161\u010dina se deli na preddverje, cerkveno dvorano in prezbiterij. \u010ceprav je vsak od teh delov mi\u0161ljen kot celota zase, vseeno vsi trije skupaj dajejo cerkvi skladno celoto.<\/p>\n

PREDDVERJE<\/strong><\/h2>\n

Preddverje je mi\u0161ljeno kot enoten prostor, kot celota zase. V vertikali se deli na pritli\u010dje in nadstropje pevskega kora z orglami. V preddverje vodijo trije vhodi: osrednji s pro\u010delja in stranska dva z leve in desne strani cerkve. Od stranskih vhodov se pritli\u010dje zapira proti cerkveni dvorani za pribli\u017eno dve tretjini dol\u017eine s steno, na kateri so lizene in dva kipa v vdolbinah: na levi strani je angel varuh, na desni pa sv. Vincencij Ferrer. Oba kipa sta lepa primera umetnosti rokokojske dobe. Pri desnem vhodu je velik lesen kri\u017e. Na vsaki strani glavnega vhoda je slika, na desni Langusova sv. Nikolaja in na levi Marije z Jezusom in svetniki, delo slikarja Palme ml. Na levo in desno stran preddverja je mojster Podobnik leta 1975 postavil tudi dve novi spovednici (iz \u017eupnijske kronike). Preddverje prehaja v cerkveno dvorano v lepem loku, ki odgovarja slavoloku med cerkveno dvorano in prezbiterijem. Strop med obema deloma stene v preddverju podpirata dva stebra, proti cerkveni ladji \u0161e dva, zaokro\u017eeni napu\u0161\u010d kora proti cerkveni dvorani pa podpirajo \u0161tirje stebri. Preddverje zaklju\u010dujeta dva mogo\u010dna polstebra, ki segata do cerkvenega svoda. Na prehodu iz preddverja v cerkveno dvorano stojita \u0161e dva kipa na desni strani kip sv. Terezije Deteta Jezusa in na levi kip sv. Antona Padovanskega, ki pa po mnenju arhitekta Ple\u010dnika nimata umetni\u0161ke vrednosti.<\/p>\n

CERKVENA DVORANA<\/strong><\/h2>\n

Tloris cerkvene dvorane je pravokotne oblike. Steni sta pomaknjeni nazaj. Na njuno mesto je stopil na vsaki strani mogo\u010den slop, obdan s polstebri in po \u0161tirimi stebri, ki so zvezani z loki. Tako ima cerkvena dvorana tloris bazilike. V stranskih ladjah je prostor za \u0161tiri oltarje in dve kapelici. Kakor preddverje, sta tudi stranski ladji vertikalno razdeljeni na pritli\u010dje, kjer sta v vsaki ladji po dva oltarja, in na nadstropje, kjer je prostor za molitev redovnic. Tlakovana je z belimi in \u010drnimi \u0161tirikotnimi kamnitimi plo\u0161\u010dami. Strop je banjast svod. Marca 1898 je cerkev dobila kri\u017eev pot, ki ga je naro\u010dil prelat Janez Flis pri nekem umetniku v Innsbrucku. Nad kri\u017eevim potom je v cerkveni dvorani \u0161e \u0161est slik, ki predstavljajo skrivnosti ro\u017enega venca, Bambinijevo delo. 31. maja 1907, ob stoletnici razgla\u0161enja sv. Angele Merici za svetnico, so v cerkev obesili tudi velik lestenec, ki ga je naredil Ivan Kregar za 4000 kron. Ker pa je bila ve\u010dina mnenja, da lestenec ne sodi v to cerkev, je rektor cerkve dr. Janez Veider sredi marca 1943 odlo\u010dil, da se odstrani iz cerkve. Iz njega je mojster \u017dmuc naredil osem majhnih lestencev, ki zdaj visijo ob stranskih oltarjih. Kakor sta pri vhodu v cerkveno ladjo dva mogo\u010dna polstebra, tako jo tudi zaklju\u010dujeta pri vhodu v prezbiterij.<\/p>\n

PREZBITERIJ<\/strong><\/h2>\n

\"PrezbiterijPrezbiterij je s slavolokom zdru\u017een s cerkveno dvorano. Ima \u0161tirioglat tloris, ki je s treh strani obdan z ravnimi stenami in pokrit s kupolo, od koder vanj prihaja svetloba. Kupola in streha sta bili obnovljeni leta 2005. Prezbiterij je tlakovan z raznobarvnimi plo\u0161\u010dami. Na levi strani je vhod v zakristijo, na desni pa v kor redovnic. Na vsaki strani sta po dve okni v dveh vrstah. Med polstebroma je ob prehodu iz glavne ladje v prezbiterij lesena pozla\u010dena pri\u017enica, ki je okra\u0161ena z alegori\u010dnimi podobami in angeli. Temeljito je bila obnovljena leta 2002. Prezbiterij krasijo tudi slike: na levi strani je med drugimi slika zadnje ve\u010derje, ki jo je naslikal Janez Zupani\u010d in sv. Katarine, verjetno Bambinijevo delo (njen obraz je namre\u010d zelo podoben obrazu sv. Ur\u0161ule na eni od slik na glavnem oltarju), na desni strani pa je slika prav tako Janeza Zupani\u010da gostija pri farizeju Simonu. Med polstebroma je na za\u010detku prezbiterija v vdolbini na levi strani kip sv. Valburga, na desni pa kip sv. Janeza Nepomuka. Leta 1853 je bila postavljena obhajilna miza. V letih 1976 in 1977 pa sta arhitekt prof. Tone Bitenc in kamnosek g. Kunovar prezbiterij prenovila. Osrednji del prezbiterija je bil tlakovan z raznobarvnim marmorjem, postavljena je bila nova oltarna menza \u00bbversus populum\u00ab, na desni strani ambon, obhajilna miza je bila umaknjena na desno in levo stran prezbiterija, za oltarno menzo sta bila postavljena dva marmornata stebri\u010da. Na levem je sve\u010dnik, ob njem krstni kamen, na desnem pa pozla\u010den kri\u017e in ve\u010dna lu\u010d. Pred oltarno menzo pa sta postavila marmornate stopnice (iz \u017eupnijske kronike).<\/p>\n

OLTARJI<\/strong><\/h2>\n

GLAVNI OLTAR:<\/strong><\/h3>\n

Glavni oltar ima izredno umetni\u0161ko vrednost. Je delo slavnega italijanskega kiparja Francesca Robbe. Izdelan je iz najlep\u0161ega afri\u0161kega marmorja. Visok je 17 m. Do njega vodi pet marmornatih stopnic. Sprednji del, menza, je okra\u0161en z raznobarvnim marmorjem in s \u0161estimi glavicami angelov. Na menzi je velik bakren pozla\u010den tabernakelj. Na \u0161tirih visokih stebrih sloni gornji del oltarja. Vrh zaklju\u010duje velik baldahin, ki ga dr\u017eita dva mogo\u010dna angela, izklesana iz belega marmorja. Pod baldahinom so iz kararskega marmorja narejene alegori\u010dne podobe treh bo\u017ejih \u010dednosti: v sredini zgoraj je Vera, na desni Upanje in na levi Ljubezen. Na vsaki strani stoji tudi kip iz belega marmorja, in sicer sv. Ane in sv. Katarine. Obe svetnici sta zavetnici ustanoviteljice samostana Ane Katarine Schellenburg. Posebej za ta oltar je bilo izdelanih 11 velikih slik, ki so jih lahko zamenjali ob razli\u010dnih prilo\u017enostih. Danes jih je v rabi pet. Obnovljene so bile leta 2003, glavni oltar pa je bil obnovljen leto pozneje. Slike so:<\/p>\n

    \n
  • slika sv. Trojice, kateri je cerkev tudi posve\u010dena. Naslikala jo je ur\u0161ulinka m. Jo\u017eefa \u0160trus. Delala je pod Langusovim vodstvom.<\/li>\n
  • slika Jezusovega rojstva je Jelov\u0161kovo delo.<\/li>\n
  • slika sv. Ur\u0161ule je verjetno Bambinijevo delo. Darovala jo je Ana Katarina Schellenburg.<\/li>\n
  • slika Brezmade\u017ene je Metzingerjevo delo, ki je bila v Langusovi dobi preslikana.<\/li>\n
  • slika Majni\u0161ke kraljice.<\/li>\n<\/ul>\n

    STRANSKI OLTARJI:<\/strong><\/h3>\n
      \n
    1. Lesen in pozla\u010den oltar \u00bbTrpe\u010dega Kristusa\u00ab ali \u00bbEcce homo\u00ab je prvi oltar na desni strani, nasproti pri\u017enice. V kroniki je imenovan \u00bbKristus in Leiden\u00ab. Dokon\u010dan je bil leta 1749. V vdolbini je lesena podoba Trpe\u010dega Kristusa.<\/li>\n
    2. Na levi strani pri vhodu v zakristijo je oltar sv. Ur\u0161ule. Ima dva stebri\u010da. Glavna oltarna slika predstavlja smrt sv. Ur\u0161ule, ki jo je naslikal leta 1750 Valentin Metzinger. Na eni strani slike je kip sv. Marjete, na drugi pa kip sv. Ne\u017ee. Zgoraj je ovalna slika sv. Cecilije, prav tako Metzingerjevo delo, na vsaki strani je kip angela. Na menzi je slika sv. Jo\u017eefa. Na desni strani oltarja nad vhodom v zakristijo je slika Sv. Bonaventure, delo Palme ml.<\/li>\n
    3. Drugi oltar na levi strani je posve\u010den Materi Bo\u017eji, Kraljici miru. Je ve\u010dji od drugih, ima \u0161tiri stebri\u010de s pozla\u010denimi podstavki in kapiteli. Dokon\u010dan je bil leta 1752 in je stal 800 goldinarjev. Na menzi je podstavek, na katerega so ob raznih pobo\u017enostih pogosto izpostavili Najsvetej\u0161e. Na podstavku je v \u0161\u010ditku napis \u00bbMarija (Kraljica) miru\u00ab. Nad podstavkom je v stekleni vdolbini \u010dudodelna podoba Matere Bo\u017eje z Jezusom. Nosita bogato baro\u010dno obleko, na glavi pa srebrni in pozla\u010deni kroni, ki ju dr\u017eijo srebrni angel\u010dki. Na Jezusovih in Marijinih prsih ter ob straneh visijo srebrna in pozla\u010dena srca. To so votivni predmeti, ki so jih romarji prinesli v zahvalo za usli\u0161ano molitev. Med stebri\u010di sta kipa sv. Joahima in sv. Ane. Nad stekleno vdolbino je pozla\u010den grb ustanovitelja samostana Jakoba Schellenburga. Zgoraj je ovalna slika sv. Jo\u017eefa, Metzingerjevo delo. Na vsaki strani oltarja je kip angela.<\/li>\n
    4. Nasproti oltarja sv. Ur\u0161ule je na desni strani oltar sv. Avgu\u0161tina. Oltar ima dva stebri\u010da. Podstavka in kapitela sta pozla\u010dena. Glavna oltarna slika predstavlja sv. Avgu\u0161tina, ki je Metzingerjevo delo. Ob straneh sta kipa sv. Fran\u010di\u0161ka Sale\u0161kega in Karla Boromejskega. Zgoraj je ovalna slika sv. Magdalene, prav tako Metzingerjevo delo. Na menzo so 13. junija 1872 postavili sliko \u00bbLjube Gospe vedne pomo\u010di\u00ab, ki jo je blagoslovil pape\u017e Pij IX. Levo od oltarja nad vrati v samostan je slika sv. Ludvika Tulu\u0161kega, delo Palme ml.<\/li>\n
    5. Drugi oltar na desni strani je posve\u010den sv. Angeli Merici, ustanoviteljici ur\u0161ulinskega reda. Oltar ima dva stebri\u010da. Prvotno je bil posve\u010den sv. Fran\u010di\u0161ku Pavelskemu. Leta 1940 je pape\u017e dovolil, da se sme oltar preimenovati in posvetiti sv. Angeli. Ob oltarju pa mora biti tudi podoba sv. Fran\u010di\u0161ka Pavelskega. Sliko sv. Angele so na oltar postavili leta 1943, naslikana pa je bila v Innsbrucku leta 1878. Ob straneh stojita kipa sv. Kozma in Damjana. Zgoraj je ovalna slika sv. Agate, ki je Metzingerjevo delo. Na obeh straneh sta dva angela. Na menzi stoji pod steklom reliefna podoba Matere Bo\u017eje in Jezusa z napisom \u00bbHi\u0161na Mati\u00ab (\u00bbHausmutter\u00ab) z letnico 1638. Do leta 1798 je bila podoba v Velesovem, nato pa nekaj \u010dasa v Mekinjah.<\/li>\n<\/ol>\n

      Vsi stranski oltarji so bili obnovljeni med leti 1999 in 2001.<\/p>\n

      KAPELICI<\/strong><\/h2>\n

      V obeh stranskih ladjah sta bili leta 1928 po Ple\u010dnikovi zamisli na novo izdelani tudi dve kapelici. Stojita v slopih med stranskima oltarjema. \u010ce si ogledujemo cerkev z glavne ladje, sta nekoliko bolj skriti.<\/p>\n

      LEVA KAPELICA:<\/strong><\/h3>\n

      V levi stranski ladji je kapelica, ki se imenuje po \u017dalostni Materi Bo\u017eji. V njej je bila gotska Piet\u00e0 iz 16. stol., ki jo je kupil ur\u0161ulinski samostan iz stare cerkvice, ki je nekdaj stala na Bregu v Ljubljani. Postavljena je bila s pozla\u010denim omre\u017ejem in osvetljena s sedmimi svetilkami. Piet\u00e0 danes stoji na levi strani prezbiterija pri vhodu v zakristijo, v kapelico pa so postavili spominski oltar\u010dek Brezjanske Matere Bo\u017eje, ki so ga v cerkev postavili po Ple\u010dnikovem na\u010drtu leta 1954, ob stoletnici razglasitve dogme o Marijinem brezmade\u017enem spo\u010detju. Podobo Brezjanske Matere Bo\u017eje je naslikala ur\u0161ulinka m. Pija Garantini. Blagoslovil jo je takratni rektor cerkve prof. dr. F. Jere. Prvotno je stal spominski oltar\u010dek na za\u010detku glavne ladje.<\/p>\n

      DESNA KAPELICA:<\/strong><\/h3>\n

      V desni kapelici danes stoji kip Lur\u0161ke Matere Bo\u017eje v nadnaravni velikosti (nem\u0161ko delo), ki je nekdaj stal v votlini na samostanskem vrtu. Pred kapelico na desni je slika sv. Juda Tadeja, delo m. Ignacije Klump.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      BARO\u010cNA UMETNINA Arhitekt Jo\u017ee Ple\u010dnik je pisal 31. marca 1930 z Dunaja prednici ur\u0161ulinskega samostana m. Elizabeti Krem\u017ear: \u00bbVa\u0161a cerkev \u0161teje zame med najlep\u0161e prostore, katere sploh poznam. Je v Ljubljani ena najlep\u0161ih arhitektur. Zunanj\u0161\u010dina prav ni\u010d ne zaostaja za notranj\u0161\u010dino. Ne vem, kje blizu je \u0161e katera stvar tako \u0161iroko razpeta in navdu\u0161ena, kot […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":195,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/201"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=201"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/201\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":669,"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/201\/revisions\/669"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/195"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=201"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}