{"id":238,"date":"2016-03-02T16:49:14","date_gmt":"2016-03-02T15:49:14","guid":{"rendered":"http:\/\/zupnija-lj-sv-trojica.rkc.si\/prenos\/?page_id=238"},"modified":"2016-03-17T10:04:03","modified_gmt":"2016-03-17T09:04:03","slug":"orgle-v-ursulinski-cerkvi","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/?page_id=238","title":{"rendered":"ORGLE V UR\u0160ULINSKI CERKVI"},"content":{"rendered":"

Gor\u0161i\u010deve orgle v ur\u0161ulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani (op. 56, 1891, III\/30)<\/strong><\/p>\n

\"\"<\/strong><\/p>\n

Orgle v ur\u0161ulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani je leta 1891 izdelal ljubljanski orglar Franc Gor\u0161i\u010d (1836\u20131898). Imajo 30 pojo\u010dih registrov (33 registrskih potegov), tri manuale in pedal. Bogato ornamentirano orgelsko omaro z reliefno podobo sv. Cecilije je izdelal Janez Vurnik ml. (1849\u20131911) iz Radovljice. Dispozicija in tehni\u010dna zasnova (mehanska igralna traktura s sapnicami na sto\u017ece) se zgledujeta po nem\u0161kih romanti\u010dnih orglah sredine 19.\u00a0stoletja. Orgle v ur\u0161ulinski cerkvi so edine Gor\u0161i\u010deve trimanualne orgle in najve\u010dje ohranjene orgle iz njegovega opusa. Veljajo za Gor\u0161i\u010devo najbolj\u0161e delo in za ene najpomembnej\u0161ih zgodovinskih orgel v Sloveniji.<\/p>\n

Dispozicija<\/strong><\/p>\n

\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
I. MANUAL<\/td>\n<\/td>\nII. MANUAL<\/td>\n<\/td>\nIII. MANUAL<\/td>\n<\/td>\nPEDAL<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
1 Principal<\/td>\n8′<\/td>\n12 Geigen Principal<\/td>\n8′<\/td>\n21 Viola d’amore<\/td>\n8′<\/td>\n25\u00a0Untersatz<\/td>\n32′<\/td>\n<\/tr>\n
2 Bordun, Bass.<\/td>\n16′<\/td>\n13 Viola, Bass.<\/td>\n16′<\/td>\n22 Zartfl\u00f6te<\/td>\n8′<\/td>\n26 Principalbass<\/td>\n16′<\/td>\n<\/tr>\n
Bordun, Disc.<\/td>\n16′<\/td>\nViola, Disc.<\/td>\n16′<\/td>\n23 Unda maris<\/td>\n8′<\/td>\n27 Subbass<\/td>\n16′<\/td>\n<\/tr>\n
3 Gamba<\/td>\n8′<\/td>\n14 Lieblich Gedackt<\/td>\n8′<\/td>\n24 Aeoline<\/td>\n4′<\/td>\n28 Posaune<\/td>\n16′<\/td>\n<\/tr>\n
4 Gemshorn<\/td>\n8′<\/td>\n15 Salicional<\/td>\n8′<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\nViola*<\/td>\n16′<\/td>\n<\/tr>\n
5 Hohlfl\u00f6te<\/td>\n8′<\/td>\n16 Dolce<\/td>\n8′<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n29 Octavbass<\/td>\n8′<\/td>\n<\/tr>\n
6 Rohrfl\u00f6te<\/td>\n8′<\/td>\n17 Obo\u00eb<\/td>\n8′<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n30 Cello<\/td>\n8′<\/td>\n<\/tr>\n
7 Octava<\/td>\n4′<\/td>\n18 Fugara<\/td>\n4′<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
8 Fl\u00fbte harmonique<\/td>\n4′<\/td>\n19\u00a0Flauto dolce<\/td>\n4′<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
9 Fl\u00fbte \u00e0 pavillon<\/td>\n2′<\/td>\n20 Doublette [2 F.]<\/td>\n2 2<\/sup>\/3<\/sub>\u2019 & 2\u2019<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
10 Cornett 5 F.<\/td>\n5 1<\/sup>\/3<\/sub>\u2019<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
11 Mixtur 4 F.<\/td>\n2 2<\/sup>\/3<\/sub>\u2019<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n* transmisija z II. manuala<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/div>\n

\"\"<\/strong><\/p>\n

Zveze <\/strong>(manubriji)<\/p>\n

II\u2013I\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (pnevmatski vklop\/izklop)<\/p>\n

III\u2013I\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 (pnevmatski vklop\/izklop)<\/p>\n

I\u2013ped.\u00a0\u00a0 (pnevmatski vklop\/izklop)<\/p>\n

II\u2013ped.\u00a0 (pnevmatski vklop\/izklop)<\/p>\n

Zbiralniki <\/strong>(no\u017ene stopalke)<\/p>\n

Tutti (pnevmatski vklop\/izklop)<\/p>\n

Fortissimo I. man. & ped. (pnevmatski vklop\/izklop)<\/p>\n

Forte I. man. & ped.<\/p>\n

Fortissimo II. man. & ped. (pnevmatski vklop\/izklop)<\/p>\n

Forte II. man. & ped.<\/p>\n

Drugo<\/strong><\/p>\n

Crescendo-valj za II. man. & ped. (no\u017eni valj in vrtljiva ro\u010dica na stranici igralnika)<\/p>\n

Poziv kalkantu (manubrij)<\/p>\n

Obsegi klaviatur<\/strong><\/p>\n

C\u2013f3<\/sup> manualne klaviature (54 tipk) in C\u2013d1<\/sup> pedalna klaviatura (27 tipk)<\/p>\n

Oskrba z zrakom<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Skladi\u0161\u010dni dvogubni meh s tremi klinastimi zajemalci (80mm VS), dvogubni meh za II. manual (70mmVS), dvogubni meh za III. manual (60mmVS), 6 izravnalnih mehov,<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kolo\/ro\u010dica za pogon klinastih zajemalcev,<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 elektri\u010dni ventilator (znamka Meidinger, ok. 1937).<\/p>\n

Tonska vi\u0161ina in uglasitev<\/strong><\/p>\n

a1 <\/sup>= 435 Hz pri 15\u00b0C, enakomerno temperirana uglasitev<\/p>\n

\"\"<\/strong><\/p>\n

Zgodovina orgel<\/strong><\/p>\n

1. oktobra 1890 je Franc Gor\u0161i\u010d s predstojni\u0161tvom Ur\u0161ulinskega samostana v Ljubljani podpisal pogodbo o izdelavi in postavitvi novih orgel s tridesetimi pojo\u010dimi registri \u00bbza slovesno prosto igro in za spremljavo zborovskega petja\u00ab. Do takrat je v Ljubljani postavil \u017ee tri ve\u010dje in\u0161trumente: v trnovski cerkvi (1864, op. 1), v fran\u010di\u0161kanski cerkvi na Tromostovju (1870, op. 11) in pri Sv. Jakobu (1882, op. 36). V osemdesetih letih 19. stoletja je zgradil ve\u010d orgel na avstrijskem \u0160tajerskem, npr. v fran\u010di\u0161kanski cerkvi v Gradcu (1886, op. 47), in postal tudi \u0161ir\u0161e priznan. Glavnino del v ur\u0161ulinski cerkvi je najverjetneje opravil po 1. juliju 1891. Janez Vurnik je moral sode\u010d po podpisani lo\u010deni pogodbi do takrat izdelati orgelsko omaro in jo pripraviti za prevoz iz Radovljice v Ljubljano. Orgle so prvi\u010d javno zazvenele pri ma\u0161i 21. oktobra 1891, blagoslovili pa so jih \u0161tiri dni pozneje. Nanje je obakrat igral stolni organist Anton Foerster (1837\u20131926), med govorniki ob posvetitvi pa je bil tudi skladatelj p. Hugolin Sattner (1851\u20131934). Ta je v Cerkvenem glasbeniku 9. novembra 1891 objavil zelo naklonjeno recenzijo in je Gor\u0161i\u010deve orgle imenoval \u00bbnajbolj\u0161e orgle na Kranjskem\u00ab.<\/p>\n

Prvi ve\u010dji dokumentiran poseg po izdelavi orgel je iz leta 1935. Takrat je ljubljanski orglar Franc Jenko (1896\u20131968) ob zamenjavi elektri\u010dne napeljave na koru v orgle vgradil elektromotor za dovajanje zraka v glavni meh (z ventilatorjem in regulatorjem lastne izdelave) in dodal potreben zra\u010dni kanal. Nekaj let kasneje (ok. 1937) so ga ob prehodu na trifazni izmeni\u010dni tok zamenjali s kvalitetnim elektromotorjem z lastnim ventilatorjem in enotnim ohi\u0161jem \u0161vicarske tovarne Meidinger. Ta \u0161e vedno slu\u017ei kot glavni orgelski motor za dovajanje zraka. Leta 1976 je orgle \u00bbzaradi razsu\u0161enosti in zastajanja registrov\u00ab popravljal Anton Jenko (1931\u20132009) in znotraj orgelske omare vgradil \u0161e manj\u0161i elektromotor znamke Laukhuff. Za izbolj\u0161anje delovanja mehov za zveze in zbiralnike je uporabil vi\u0161ji sapni pritisk. Zaprl je kanal iz skladi\u0161\u010dnega meha in naredil nov dovod zraka neposredno od Meidingerjevega ventilatorja. Pi\u0161\u010dali je o\u010distil in jih v majhnem obsegu pointoniral.<\/p>\n

V letih 2013 in 2014 je Gor\u0161i\u010deve orgle v Ur\u0161ulinski cerkvi v Ljubljani celovito in sistemati\u010dno prenovil orglar Brane Ko\u0161ir (roj. 1958) v sodelovanju z Restavratorskim centrom Zavoda za varstvo kulturne dedi\u0161\u010dine Republike Slovenije. Pred tem so se zaradi suhega zraka v cerkvi pojavile nove po\u0161kodbe (razpoke) na sapnicah, mehovju in lesenih pi\u0161\u010dalih. Obe sapnici za II. manual je zaradi temeljitega popravila razpok demontiral, ostale pa je prenovil na mestu. Obnovil je igralnik ter popravil in uravnal vse trakture. Na novo je izdelal in izpopolnil dovod zraka od ventilatorja v skladi\u0161\u010dni meh. Po obnovi sapnic, mehov in kanalov je iz orgelske omare umaknil dodani Laukhuffov elektri\u010dni ventilator. O\u010distil in obnovil je vse kovinske in lesene pi\u0161\u010dali in pri tem posebno pozornost namenil ohranitvi izvirne Gor\u0161i\u010deve intonacije in uglasitve registrov. Orgle je v celoti obnovil v prvotno stanje, samo v mehovih za zveze in zbiralnike je zaradi zanesljivej\u0161ega delovanja (kot pred njim \u017ee A. Jenko) uporabil vi\u0161ji sapni pritisk.<\/p>\n

\"\"<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Tehni\u010dne in zvo\u010dne zna\u010dilnosti<\/strong><\/p>\n

Gor\u0161i\u010d je v Borovnici (1884, op. 42) postavil prve orgle z mehansko igralno trakturo in sapnicami na sto\u017ece. Od sredine 19. stoletja so tovrstne orgle med drugimi izdelovali nem\u0161ki orglar Eberhard Friedrich Walcker (1794\u20131872) in njegovi nasledniki. Odlikuje jih zelo natan\u010dna in odzivna igralna traktura in stabilen zra\u010dni pritisk v pi\u0161\u010dalih, posledica bolj zapletene zgradbe pa je zahtevnej\u0161e vzdr\u017eevanje. Gor\u0161i\u010d je leta 1881 od ju\u017enonem\u0161ke delavnice Gebr\u00fcder Link kupil dovoljenje za patentiran sistem mehanske igralne trakture s sapnicami na sto\u017ece in leta 1891 od istega proizvajalca pridobil \u0161e dovoljenje za vgradnjo pnevmatskega sistema za vklop in izklop zvez in zbiralnikov. Prvi\u010d ga je uporabil prav v orglah v ur\u0161ulinski cerkvi. Sedem manj\u0161ih mehov tu skrbi za la\u017eji vklop in izklop obeh manualnih in pedalnih zvez ter treh zbiralnikov (Tutti, Fortissimo I. in Fortissimo II.).<\/p>\n

Sapnice s pi\u0161\u010dalmi so v enodelni orgelski omari razporejene v eni ravnini, z izjemo velikega pedala<\/em>. Trije pedalni registri (Untersatz 32\u2019, Principalbass 16\u2019 in Posaune 16\u2019) so zaradi velikosti pi\u0161\u010dali postavljeni \u017ee v podno\u017eju omare. Sapnica I. manuala je razdeljena na t. i. veliko (6 registrov) in malo (5 registrov), II. manual je ob straneh in razdeljen na C<\/em> in Cis<\/em>. V orglah je od skupno 1816 pi\u0161\u010dali 1366 kovinskih iz kositra in 436 lesenih. \u0160tirinajst pi\u0161\u010dali v pro\u010delju je nemih. Vse kositrne pi\u0161\u010dali je Gor\u0161i\u010d od leta 1887 dalje naro\u010dil pri delavnici Gebr\u00fcder Link. Dispozicija sicer navaja 33 registrskih potegov, vendar sta 16\u2019 registra I. in II. manuala deljena na bas<\/em> in diskant<\/em>. Register Viola 16\u2019 z II.\u00a0manuala se lahko s transmisijo uporablja tudi kot pedalni register. I. manual ima vlogo glavnega pi\u0161\u010dalja [Hauptwerk], II. manual pa pozitiva [Positiv]. Zna\u010dilni registri III. manuala (Viola d’amore 8\u2019, Zartfl\u00f6te 8\u2019, Unda maris 8\u2019 in Aeoline 4\u2019) dajejo temu pi\u0161\u010dalju zna\u010daj t. i. oddaljenega pozitiva [Fernwerk]. Gor\u0161i\u010d je v te orgle prvi\u010d vgradil tudi nekatere zna\u010dilne registre, npr. Viola d’ amore 8\u2019 z dodanim obrnjenim koni\u010dnim nastavkom (t. i. Bell Gamba) in jezi\u010dni\u0161ki register Obo\u00eb 8\u2019 angle\u0161kega tipa z udarjajo\u010dim <\/em>jezi\u010dkom (in ne prenihajo\u010dim<\/em>, kakor jih pogosto najdemo v orglah nem\u0161kega romanti\u010dnega tipa).<\/p>\n

Franc Gor\u0161i\u010d je orgle v ur\u0161ulinski cerkvi \u0161tel za svoje najbolj\u0161e delo in je menil, da imajo \u00bbnajlep\u0161i glas\u00ab med njegovimi orglami. P. Hugolin Sattner je v recenziji zapisal: \u00bbMogo\u010den je vtis polnih orgel, vedno dostojen, cerkvi primeren, nikdar trivijalen […].\u00ab Skladatelj in organist Stanko Premrl (1880\u20131965) je leta 1919 uvrstil Gor\u0161i\u010da med najbolj\u0161e doma\u010de orglarske mojstre vseh \u010dasov, ga pohvalil kot prvovrstnega intonaterja in navedel mnenje Franca Kimovca (1878\u20131964): \u00bbGor\u0161i\u010d je bil mojster izrazite, pa v nobeno smer pretirane intonacije, neka polnost in kremenitost je v njegovih delih, da je popolnej\u0161e izlepa ne najde\u0161, hkrati di\u010di zlasti njegova kesnej\u0161a dela izredna mehkoba in voljnost, tako da se zdi, da ga v nekaterih registrih […] \u0161e nih\u010de ni prekosil, \u010de ga je sploh kdo dosegel.\u00ab<\/p>\n

Toma\u017e Sev\u0161ek \u0160ramel<\/p>\n

\n

\"\"<\/p>\n

Franc Gor\u0161i\u010d (1836\u20131898)<\/strong><\/p>\n<\/div>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vajeni\u0161tvo in prvi zaposlitvi pri Petru Rumplu v Kamniku in Ferdinandu Malahovskem v Ljubljani (1840\u20131856);<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1856 odide na Dunaj in po trimese\u010dnem delovanju pri Jacobu Deutschmannu dobi zaposlitev pri Carlu Hesseju (1856\u20131863);<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 1863 se vrne v Ljubljano in odpre orglarsko delavnico v Trnovem (kasneje v Trnovskem predmestju);<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 od 1864 do 1898 na ozemlju dana\u0161nje Slovenije, na avstrijskem \u0160tajerskem in Koro\u0161kem ter v severovzhodni Italiji postavi 66 novih orgel;<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 slovi kot prvovrsten intonater in eden najpomembnej\u0161ih slovenskih orglarjev;<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gor\u0161i\u010devo tradicijo nadaljuje Ivan Milavec (1874\u20131915), ki je bil med letoma 1888 in 1895 njegov vajenec in pomo\u010dnik.<\/p>\n

\n

Fotografije: Tamino Petelin\u0161ek<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gor\u0161i\u010deve orgle v ur\u0161ulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani (op. 56, 1891, III\/30) Orgle v ur\u0161ulinski cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani je leta 1891 izdelal ljubljanski orglar Franc Gor\u0161i\u010d (1836\u20131898). Imajo 30 pojo\u010dih registrov (33 registrskih potegov), tri manuale in pedal. Bogato ornamentirano orgelsko omaro z reliefno podobo sv. Cecilije je izdelal Janez Vurnik ml. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/238"}],"collection":[{"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=238"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/238\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":627,"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/238\/revisions\/627"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ursulinska-cerkev-lj-sv-trojica.rkc.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=238"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}